Priročnik za označevanje in komuniciranje v javnem prostoru mesta Idrije


Barbara Ogrič Markež  •  Mina Arko

Z Barbaro Ogrič Markež na dvestotih straneh analizirava trenutno stanje vidnih sporočil v mestu Idrija in podajava pravila za kvalitetnejšo vizualno komunikacijo.




Kako se lotiš pisanja pravil za vizualno komuniciranje v mestu?

Mesta so večplastna, najprej je potrebno odkriti zgodovinske, infrastrukturne in intimne kvalitete. Nekatere je vredno ohraniti, nekatere pa na novo premisliti. Ko razgradiš mesto na manjše enote, se lahko posvetiš vsaki mikro-lokaciji posebej. Nato pa opaziš vzorce – kot na primer, vztrajno prekrivanje okenskih površin z oglasnimi sporočili ali pa prevelike svetlobne napise, ki zastirajo zanimive arhitekturne elemente.

V priročniku analizirava vizualno degradirane predele in jih rešujeva skozi preprosta pravila, ki lastnikom in mestu omogočajo takojšen učinek na atmosfero prostora, obenem pa so finančno in praktično izvedljiva.

Predstavljen je povzetek priročnika. Priročnik je nastal kot strokovna podlaga za Odlok o urejanju naselij, ki v veljavo stopi v naslednjih letih.

I.
Obravnava fasad v mestu z vidika vizualnih komunikacij

p r e d l o g i   o b r a v n a v e


A. relief / zidna poslikava


B. bela nalepka na oknih


C. trije tipi izveskov

Trajnostni razvoj postaja edina mogoča usmeritev: ob spodbujanju novega razvoja moramo zato dejavno varovati naravno in kulturno dediščino.

Janez Lajovic, arhitekt



Pogled v preteklost


Skozi vizualno analizo historičnih fotografij dobimo občutek o mestu skozi čas. Lahko ovrednotimo dobre prakse urejanja prostora ter jih na novo obudimo.

Urejanje in oblikovanje prostora ter objektov v njem – skupaj z literaturo, glasbo in drugimi umetnostmi – ustvarjata temeljne plasti zgodovinskega spomina neke družbe, kakovostno oblikovanje celotnega bivalnega okolja je eden najbolj bistvenih delov narodove kulture.

Janez Lajovic, arhitekt

II.
Slikovna analiza s predlogi obravnave


Slikovne intervencije degradiranih lokacij v Idriji.











Kakovostno urejen prostor je za pretežen del prebivalstva že danes ena temeljnih bivanjskih vrednot, za dežele z izrazitimi turističnimi možnostmi, med katere Slovenija gotovo spada, pa pomeni tudi oprijemljivo ekonomsko kategorijo.

Janez Lajovic, arhitekt

III.
Idejni predlogi glede na kulturni prostor

Oblikovanje mestne tipografske družine

Glede na nekatere pretekle kvalitetne tipografske obravnave na fasadah hiš - ko so v mestu Idrija uporabljali več tipografskih vrst, s katerimi so označevali različne dejavnosti, predlagamo, da mesto obudi ta praktičen in avtentičen pristop ter zasnuje t.i. mestno tipografijo (eno ali več) za namene izpisa dejavnosti na fasadah.

Tipografijo bi bilo dobro zasnovati na podlagi nekaterih historičnih slikovnih virov, ki pričujejo o omenjeni kvaliteti v prostoru in času.

Scopolijevi vrtovi v mestu Idrija v štirih letnih časih


V urbanih območjih zeleno tkivo predstavlja nepogrešljivo kakovost, ki bistveno prispeva k prijetnejšemu bivalnemu okolju. Vsepogosteje se zelene površine naslavljajo tudi kot tisti element, ki prispeva k vse pomembnejši t.i. podnebni odpornosti mest. Zelenje v urbanih območjih nesporno tvori svojevrstno vizualno podobo mesta pa tudi njegovo identiteto.

Ideja je zamišljena kot interdisciplinarno sodelovanje botanikov, krajinskih arhitektov in službe za vzdrževanje zelenih mestnih površin, ki pripravi možne principe vpeljave ideje Scopolijevih vrtov v mesto.

Govorimo o celostnem oblikovanju in umestitvi zelenih elementov npr. gredic, ozelenjevanja fasad, sistema korit v mesto.



Oblačenje balkonov ob praznikih



Med raziskovanjem vsebine za ta projekt, sva naleteli na fotografijo, ki prikazuje, kako so za določen praznik oblekli balkon Majnikove hiše na Mestnem trgu 1. Čez balkon je bil spuščen bel platneni prt na katerem je bila všita Idrijska čipka. Ta primer je zelo inspirativen.
Izobešanje prtov je močna ideja, ki preko izvirnosti materialov lahko služi označevanju - komuniciranju praznikov v mestu skozi medij Idrijske čipke. Obujanje in razvijanje tovrstnih gest, pa čeprav v drugačnem pomenskem kontekstu, ima močan prispevek k identiteti mesta.

Čeprav izobešanje prtov čez balkone ob praznikih ni bil tipičen kulturni vzorec mesta, je ta, čeprav mogoče posamičen pojav, zelo dragocen pričevalec izvirnosti v kraju in času.



Svetlobna atmosfera mesta




Vsako mesto nosi sebi lastno svetlobno atmosfero. Če opazujemo mesto kot ritmično sosledje objektov in konfiguracije terena, lahko govorimo tudi o svetlobnem vzdušju mesta.

Včasih so bile fasade hiš v Idriji večinoma bele. Tudi svetlobne vrednosti (atmosfere) mesta so svojevrstna dediščina. To kvaliteto bi bilo nujno ohranjati.

Ohranjenost in urejenost krajine, harmoničen videz zunanjega, javnega prostora naselij in kakovostno oblikovanje vseh vrst objektov so tista ogledala, ki najbolje kažejo tako doseženo stopnjo ekonomskega razvoja neke družbe kot tudi njeno kulturno raven.

Janez Lajovic, arhitekt



Projekt je nastal v partnerstvu med Občino Idrija ter Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo I C R A.
Za dodatna vprašanja lahko pišete na: barbara.ogric at gmail.com ali info at arkomina.com